Škratova filmska šola

novice

urnik

Noordung: Odiseja 2045!



Noordung: Odiseja 2045

Bojan Anđelković, 8.11.2011 v Knjižnici Šiška, 19.30

 

Kako in zakaj se prelevi opica v slavni sceni z začetka Kubrickovega filma Odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey, 1968) v človeka, subjekta, prav v trenutku, ko ta dojame, da je lahko kost, ki jo drži v roki, tudi kladivo, sekira? Kdo je otrok v vesolju, ki se pojavi na samem koncu filma? Kakšno zvezo ima s tem računalnik HAL in kaj za boga predstavlja črni monolit?

V predavanju bomo skušali povezati določene zastavke, ki nam jih ponuja Kubrickova mojstrovina, s konceptualno spekulativnostjo 50-letnega projekta Noordung 1995-2045:: Dragana Živadinova, in sicer prek filozofskih konceptov Friedricha Nietzscheja, Gillesa Deleuza in Michela Foucaulta. Skrajno je namreč zanimivo, da tako film Odiseja 2001 kot projekt Noordung 1995-2045:: postavljata in na podoben način skušata razrešiti problem, identičen Foucaultovemu nietzschejanskemu problemu, kot ga formulira Deleuze v zelo pomembnem aneksu svoje knjige o Foucaultu z naslovom »O smrti človeka in o nadčloveku«.

 

LITERATURA:

Agamben, Giorgio, »Kaj je dispozitiv?«, Problemi, št 8-9, Ljubljana 2007.

Anđelković, Bojan, Subjekt in tehnologija: tehnosubjekt, magistrsko delo, Ljubljana 2010.

Deleuze, Gilles, »Kaj je dispozitiv?«, Problemi, št 8-9, Ljubljana 2007, str. 5-14.

Deleuze, Gilles, Foucault, University of Minnesota Press, Minneapolis, 1988.

Foucault, Michel, Besede in reči, Arheologija humanističnih znanosti, Studia Humanitatis, Ljubljana 2010.

Nietzsche, Friedrich, Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

Wajcman, Gerard, Objekt stoletja, Analecta, Ljubljana 2007.

Živadinov, Dragan, 50 koordinat postgravitacijske umetnosti, http://www.scribd.com/doc/31097592/50-kordinat

 

Bojan Anđelković je magister medijskih študijev (ISH, Ljubljana) in doktorand na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.  Je urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, avtor oddaje After Artefakt  in ustanovitelj Odprte radijske (umetniško-teoretske) raziskovalne platforme RADAR.